Uvod
Je ena od najstarejših oblik obrti, ki je namenjena uporabi kamna za gradnjo stavb, oblikovanju skulptur in umetniške unikatnih izdelkov. Prav na podlagi kamnoseških izdelkov lahko proučujemo zgodovino, saj so prav kamnu nastale mnoge momumentalne zgradbe, kot so palače, piramide, spomeniki, itd. Preko kamna lepo vidimo razvoj človeštva iz antičnega časa do danes. Kamen danes še vedno uporabljamo, a ne enako kot v antičnem ali renesančnem obdobju.
Jedro
Obdelava kamna naj bi se pojavila v kameni dobi, takoj ko je človek uporabil kamen za gradnjo okoli 3.5 tisoč do 3000 let pr.n.št. s pomočjo orodja in organizacije, s katero so zgradili masivne stavbe za preživetje. Eni od takih, ki jih poznamo na malti so Gantija, Saflieni, Tarxien.
Megalitska gradnja na Malti. Graditelji so kamen poleg gradnje navadnih bivalnih stavb uporabljali tudi pri gradnji pomembnejših obrednih stavb, kot sta Stonehenge v Veliki Britaniji in kamniti kipi na Velikonočnih otokih.
Še vedno je veliko skrivnosti, v kterih skriva za namen teh zgradb in tudi načini, s katerimi so si pomagali pri gradnji, saj v kameni dobi, v razliko od nastopnega časa, niso imeli učinkovitih pripomočkov in orodij, kot jih poznamo kasneje, a jim je vseeno uspelo opraviti veličasno delo, ki se vidi še sedaj in je ohranjeno pod UNESCO-vo dediščino.
V kasnejših obdobjih, ko so se je pojavile kovine so dobili orodja iz boljšega materiala ter tehnologije, s katerimi so lažje gradili. To je vplivalo na razvoj prvih civilizacij.
Kamnoseštvo je značilno za egipt, sredozemlje, mehiko in mezopotamijo, prav v teh delih je bila največ uporabljena za gradbeništvo in umetnost.
V Sloveniji naj bi kamen pridobivali že v času rimljanov
Novejši primer kamnoloma je lipiški kamnolom, ki je po pripovedovanju kraških kamnosekov, začel delovati leta 1933 v Kraljevini Jugoslavija. Leta 1986 po potrebi novega pridobivalnega polja so odprli še drugi kamnolom v Lipici. Iz tega kamna so v Ljubljani zgradili del residence Luwigana in Kondominij. Kamen so žgali, brusili in polirali.
Omenil bi še kamnolom na otoku Brač, ki se nahaja blizu mesta Pučišča. Ta kraj sem že obiskal z družino.
S kamnom iz tega kamnoloma naj bi bila zgrajena Dioklecijanova palača v Splitu in Bela hiša v Washingtonu. Iz takšnih kamnolomov so odrezovali velike kose kamna z lomljenjem teh blokov. Kamnite bloke so kasneje naložili na ladje in jih poslali v mesta gradnje. Ta tehnika se pravzaprav ne bistveno razlikuje od Egipčanskega načina. Egipčani so dobivali material iz južnih gor in zatem peljali jih navzdol po Nilu. A jim je bilo veliko težje premikati kamnite bloke po višini. Zgodovinarji še doslej niso prepričani, kako jim je to uspelo, najverjetneje pa s pomočjo lesa in vrvi. Prve piramide.
Egipčanska gradnja piramide pa so gradili iz opeke. Kamen so lahko oblikovali v veliko večje kose, ki so ter bolj trdni za gradnjo. Tako so začeli uporabljati apnenec, ki so ga v veliki večini izkopljevali iz sosednjih gričevjev.
Gradnja v kamnu se v današnjem času manj pogosto uporablja v primerjavi s preteklostjo. Požari v mestih iz lesa, kot na primer London 1666, so prepričali graditelje h gradnji hiš iz kamna. Na podoben način so kasneje zgradili večino centrov mest, kot so Dunaj, Pariz, Sankt Petersburg, italijanska mesta pa že prej.
V 20. stoletju se zaradi močne industrializacije gradnja hiš zelo poceni. Najbolj zaradi betona. Primer takega močnega preoblikovanja vidimo povsod po svetu in tudi na Japonskem, kjer večina mestnih stavb so zgrajena v geometrični obliki.
Ob tem je uporaba kamna vse bolj namenjena zunanji in notranjskim dekoraciji stavb.
Zaključek
Kamnoseštvo in preoblikovanje kamna je ena izmed prvotnih obrtnin, ki jih je oblikovalo človeštvo. Prav preko kamna sledimo razvoj človeka na globalni ravni. Preko kamna lahko ves čas sledimo zgodovini človeštva. Vidimo njene najtemnejše in najsvetlejše trenutke, kako se je tvorila in spreminjala zgodovina. V današnji dobi srečamo nove metode rabe kamna.
Summary
Stonemasonry has changed a lot in our years. Through centuries it has gained power and showed us, what we are capable of, but if in the past it was a big deal that was in center of everything, nowadays we have other more popular ways of self-express. We don’t anymore need a hard crafts to impress or tell something to people. Building has changed into more industrial, we rarely now make new buildings from stone, instead we use a cheaper materials with faster usage. A decade old cultures of Stone craft is nearly gone and is viewed in other way.
Besedilni viri
Croatia’s Stone industry is expanding. 2002. Litosonline. [Citirano 19.12.2020; 22:24]. Dostopno na spletnem naslovu:<https://www.litosonline.com/en/article/croatias-stone-industry-expanding>
Kaj je kamnoseštvo in s čim se ukvarja. Kamnoseštvo. [Citirano 19.12.2020; 22:24]. Dostopno na spletnem naslovu:<http://kamnosestvo.urejam.si/kaj-je-in-proizvodi/>
Alenka. 2013. Zgodovina Kamnoseštva [Umetnost in Kultura]. [Citirano 19.12.2020; 22:24], Dostopno na spletnem naslovu:<http://www.ro.si/zgodovina-kamnosestva.html>. ISSN.
Naslov: podnaslov prispevka s spleta. Leto. Ime baze/spletne strani. [Citirano datum; ura]. Dostopno na spletnem naslovu:<https://www.gmajnica.com/kamnosestvo/> .
Egyptian pyramid construction techniques: Construction method hypotheses. Wikipedia. [Citirano 19.12.2020; 22:24]. Dostopno na spletnem naslovu:<https://en.wikipedia.org/wiki/Egyptian_pyramid_construction_techniques>
Kamnolom Lipica: Podrobno o kamnolomu. Marmor Sežana. [Citirano 19.12.2020; 22:24]. Dostopno na spletnem naslovu:< http://www.marmorsezana.com/sl/quarry/kamnolom-lipica-i/>.
Slikovni viri
Slika 1: Megalitska gradnja na malti. [citirano: 14:00, 12.04.2021]. Dostopno na spletnem naslovu:<https://media-cdn.tripadvisor.com/media/photo-s/06/fe/ce/6e/tarxien-temples.jpg>
Slika 2: Kamnolom na braču. [citirano: 14:00, 12.04.2021]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.adriadatabanka.com/admin/images/flash/resort/0_100/35/img-brac-pucisca-03.jpg>
Slika 3: Gradnja piramide v Egiptu. [citirano: 14:00, 12.04.2021]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.crystalinks.com/pyramid-builders.jpg>
Slika 4: Alpsdake. Pogled na mesto Nagoya na Japonskem. [citirano: 14:00, 12.04.2021]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.nationsonline.org/gallery/Japan/Nagoya-Chubu-region-Japan.jpg>